Judovski deček, edini otrok predanih staršev, je bil najbolj ubogljiv otrok, z eno izjemo! Ni se želel učiti Tore. Za njegove starše pa ne bi moglo biti nič hujšega. Glavni rabin naj bi obiskal njihovo sinagogo. Odločila sta se, da ga bosta povabila na obisk domov. Prišel je in po večerji sta starša izrazila svojo skrb za sina. Rabin je prosil za dovolenje, da položi roke na dečka. Starši so se strinjali in se umaknili. Opazovala sta in čakala, da bi rabin dal dečku kakšen nasvet.  A vse, kar sta slišala, je bila tišina, ko sta videla, kako sin sloni na rabinovem srcu. Naslednji dan je deček začel študirati Toro. Njegova strast za Božjo besedo je rastla. Leta kasneje je postal moder in predan rabin. Mnogi so ga vprašali, od kod prihaja njegova modrost. Preprosto je dejal: ‘Svoje uho sem dal blizu rabinovega srca in v tem trenutku sem slišal Božji utrip.’ V Janezovem evangeliju je imel učenec, ki ga je Jezus ljubil, uho na njegovem srcu.  To je privilegiran kraj. A tudi jaz sem njegov ljubljeni učenec in lahko počnem isto. Zgolj v tišini lahko slišim Gospodov srčni utrip. Gospod, obogati moje dneve s trenutki tišine, v katerih Ti preprosto prisluhnem.