Pred Besedo
in govorili: »Kaj naj storimo? Ta človek namreč dela veliko znamenj. Če ga pustimo kar tako, bodo vsi verovali vanj. Prišli bodo Rimljani in nam vzeli sveti kraj in narod.« Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto véliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste in ne pomislite, da je za vas bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod.« Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je zato, ker je bil tisto leto véliki duhovnik, prerokoval, da mora Jezus umreti
za narod; pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno. Od tega dne je bilo torej sklenjeno, da ga usmrtijo. Jezus poslej ni več očitno hodil med Jude, ampak je šel od tam v pokrajino blizu puščave, v mesto, ki se imenuje Efraím, in je ostal tam s svojimi učenci. Bližala pa se je judovska pasha. Veliko ljudi s podeželja je pred pasho šlo v Jeruzalem, da bi se obredno očistili. Iskali so Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: »Kaj se vam zdi? Da ne bo prišel na praznik?«
Nekaj misli ob današnji Božji besedi
- Kajfa se boji, da si bo Jezusova priljubljenost nakopala jezo Rima in uničila tako tempelj – svetišče – kot narod. V svoji slepoti ne more videti, da so Judje sami tempelj. Ali cenim, da sem tudi sam tempelj živega Boga? Gospod, odvzemi mojo slepoto, da se bom videl tako, kot me vidiš ti.
- Veliki duhovniki in pismouki – med najbolj izobraženimi ljudmi v Izraelu – niso prepoznali Jezusa. Zaslepljeni s predsodki se odločijo, da ga bodo usmrtili. Ali kdaj gojim želje po smrti drugega, tudi podzavestno?